Gotovo ste že prišli v prostor, kjer vas je šokirala izbrana barvna kombinacija. Vpijoče barve, kombinacije, ki zadušijo tudi svetlobo, vsega preveč. Občutimo nemir in najraje bi pobegnili. V želji po živahnem bivalnem okolju si ljudje izberejo žive barve, ki jih kombinirajo s še bolj živimi, učinek pa je šokanten. Pri tem običajno pozabijo na namen in danosti, kot so barva tal, vrat, naravna svetloba, osončenost, pogled skozi okno in svetlobo, ki prihaja skozenj, in seveda, kako je prostor videti v umetni svetlobi. So pa tudi ljudje, ki se bojijo uporabiti barve, čeprav bi si jih želeli in se vrtijo v začaranem krogu bele in peščenih odtenkov. Tretji pa morda zberejo pogum za eno barvno steno, potem pa obtičijo, ker ne vedo, kako prostor dokončati. Za uporabo barve je potrebno imeti občutek za zmernost, nekaj poguma, predrznost pa je odveč!
V notranji opremi je izrazito pomembno, kje, na kakšni površini in v kakšni kombinaciji se barva nahaja. Preveč barvnih površin prostor zaduši, v njem se počutimo neprijetno. Premalo barve na nepravih površinah in ob nepravi postavitvi se izgubi in ne pride do izraza. Umetnost kompozicije, ki upošteva načelo polnega in praznega, načelo manj je več, fokusne točke, združevanje, ponavljanje, ritem, svetloba in svetila, odsevnost, teksture, materiali in vzorci, vse to so dejavniki, ki vplivajo na skladnost prostora. Ravno zmernost pri uporabi primarne, sekundarne in še dodatnih barv je tisto, kar je najtežje doseči brez premišljene študije, ki naj bi upoštevala tako namen, opremo, svetlobo, postavitev. V praksi se predvsem pri barvah gleda na prostor preveč parcialno, brez celovitega snovanja, ki upoštevalo vse dejavnike v prostoru.
Barve igrajo veliko vlogo v notranji arhitekturi in opremljanju. Z njimi lahko dejansko vplivamo na počutje v prostoru. Lahko so pomirjujoče, harmonične, v prostoru se počutimo prijetno. Po drugi strani pa z nepravilnimi in premočnimi kombinacijami povzročimo nemir in burne odzive. Določene barvne kombinacije in vzorci so izrazito neustrezni in povzročajo, da se vidnost celo poslabša, da oko bega, se pogled ne ustavi, postanemo nemirni. To so na primer rdeča na zeleni podlagi, kontrastni ponavljajoči se geometrijski vzorci, razne spirale, črtasti vzorci, močni pikasti vzorci na večjih površinah. Na razpoloženje v prostoru dejansko vpliva več dejavnikov, povezanih z barvami in svetlobo; barva in struktura površine, stopnja bleščanja (vpojnost svetlobe materiala), odbojnost (sijaj, mat), barva umetne svetlobe in z njo povezana reprodukcija barv. Barva in svetloba sta prepleteni del arhitekturne govorice. Medsebojna povezava med arhitekturo, prostorom, občutkom prostornosti, utesnjenosti in svetlobo ter barvami pa je jasna in tega se moramo zavedati. Vsak prostor je mogoče popolnoma spremeniti in ga narediti prijetnega, celo vabljivega.
S pomočjo medsebojne prepletenosti barv in svetlobe, materialov in njihovih tekstur je mogoče dosegati različne učinke v prostoru. Prostor je mogoče optično skrajšati, podaljšati, razširiti ali zožati. Previsoke stropove znižati ali prenizke povišati.
Močni kontrasti med barvami sicer lahko pomagajo slabovidnim, vendar to še ne pomeni, da naj bo oprema neskladna. Za opremo prostorov je dobro izdelati barvno študijo, nujno, kadar so to prostori, ki jih uporablja veliko ljudi v različnih situacijah. Študija mora upoštevati tako naravno osvetlitev in orientacijo prostorov, dejavnosti v prostorih. Narejena naj bo skupaj z osnutkom razsvetljave in opreme, saj vemo, kako pomembna je medsebojna povezanost elementov prostora. Morda se spomnimo tudi na slabovidne, zanje so problematični preveč svetlobno podobni odtenki, ki jih ne ločijo, kar kaže spodnji primer s primerjavo iste barvne lestvice v črno-belem pogledu. Pomislimo tudi na možnost barvne slepote; rdeče-zeleno, modro-zeleno in se teh kombinacij izogibajmo.
Barve niso le tiste živahne (spodaj), ki jih poznamo iz barvne lestvice, barve so tudi tisti naravni videz materialov, ki jih uporabimo v prostoru. Laiku je težje z nevtralnimi barvami doseči želene učinke, kot pa meni, da bo z uporabo živih barv. Tu pa je bistvo težav laika, ki išče skladnost, a meni, da jo bo našel le v živih barvah.
A če govorimo o barvnem kombiniranju v notranji opremi, ne moremo mimo uporabe in zlorabe barv na fasadah stanovanjskih objektov. Zakaj se v zadnjih dveh desetletjih v naši kulturni krajini pojavljajo hiše zelo živih in neskladnih barv, ki bolj sodijo v kakšno drugo kulturo, kot pa v slovenski prostor? Barve izstopajo (je to namen?), hiše so videti, kot da ne sodijo v ta prostor in popolnoma razvrednotijo mestni in še posebej vaški prostor. Smo mar egoisti, ljudje brez estetskega čuta, ljudje brez tradicije, iztrgani iz tega prostora? Je naša družba zamudila čas za privzgojo občutka pripadnosti, odgovornosti in okusa, se ne zaveda svoje vloge? Ali svojo vlogo res vidi le v dolgotrajnih birokratskih postopkih s trivialno papirologijo, ki je pri posegih v prostor mnogokrat sama sebi namen, ne zaveda pa se vloge pri vzgoji, svetovanju, usmerjanju in navsezadnje tudi v preprečevanju neumnosti.
Barve so čudovita stvar, dajejo nam energijo in nam popestrijo vsakdan. Bodimo zmerni pri uporabi v notranji opremi in odgovorni pri uporabi na zunanjosti stavb.