Dober design ali redesign, oblikovanje ali preoblikovanje?
Kot zunanja sodelavka vodim program Dom, kultura bivanja, oprema in prenova na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Včeraj sem na predavanju s tematiko sodobno oz. dobro oblikovanje, pokazala tudi različne oblikovalske dosežke po svetu. Ustavili smo se pri fotografiji ožemalca limon oblikovalca Philipa Starcka. Leta 1990 ga je oblikoval za italijansko podjetje Alessi in ga poimenoval Juicy Salif. Je milo rečeno nenavadne oblike, predvsem pa ne tisto, kar si laik predstavlja pod pojmom ožemalca. Odzivi slušateljev so bili različni – kako pa to deluje – kam se steka sok – zakaj je pa take oblike, saj je podoben pajku. Ko pa sem razložila, da se je oblikovalec povrnil na sam začetek, na prvo vprašanje – KAJ JE FUNKCIJA OŽEMALCA IN KAKŠEN JE CITRUS – so v pogovoru počasi spoznavali, da je pravzaprav primer oblikovanja, ki smo ga opazovali, zelo dobra rešitev, ki je združila funkcijo z dobro in zanimivo obliko. Postal je klasika, je uporaben in zabaven, šaljiv na pogled (foto vir: splet).
Pravo oblikovanje je proces in ne trenutno dejanje navdiha, kot je to umetniško ustvarjanje. Pravo oblikovanje ugotavlja funkcijo in funkcijo ponovno ovrednoti.
Postopek oblikovanja in zasnove pri produktnem oblikovanju poteka vsaj okvirno po spodnjem postopku in njegovih fazah. Prilagaja se glede na konkretno nalogo in njene zahteve ter potrebe in tudi stopnje, do koder se oblikovanje posameznega produkta pripelje.
Raziskovanje in opredelitev:
identificiranje uporabnika, njegovih potreb, ovir in priložnosti;
izhodišča za oblikovanje: vsebina, omejitve, nujnosti;
kriteriji presoje oblikovanja in kriteriji za evalvacijo končnega produkta; razvoj kriterijev za presojanje, kako dobro oblikovanje, načrtovanje in končni izdelek zadovoljijo oblikovalska izhodišča;
raziskava ali presoja (ugotavljanje dejavnikov, ki se navezujejo na izhodišča za oblikovanje: kateri materiali in postopki);
Oblikovanje in razvoj (zasnova):
vizualizacija (skice, risbe osnutkov celote ali delov potencialnih zamisli, ki ustrezajo izhodiščem);
oblikovne možnosti (prezentacijske risbe), izbor in upravičenost izbrane rešitve (ustreznost posamezne rešitve iz več variant se presoja glede na izhodišča);
delovne risbe in morebitni modeli;
Načrtovanje in proizvodnja:
načrt proizvodnje;
proizvodnja;
presoja izdelka glede na oblikovalska izhodišča;
presoja učinkovitosti proizvodnje in procesov.
Kateri koli korak se v samem procesu oblikovanja lahko ponovno preverja in ovrednoti.