V naravi se svetloba nenehno spreminja in je različna ob različnih delih dneva in na različnih krajih. Vpliva na naš bioritem. V arhitekturi je tudi svetloba gradnik. Ustrezna vključitev svetlobe vpliva na videz in dojemanje prostora, na dinamiko. Arhitekt dela s prostorom in svetlobo. S svojo grajeno strukturo poskuša zajeti prostor in svetlobo na način, da uporabniku in obiskovalcu nekaj sporoča. Obenem poskuša čimbolj izkoristiti naravne svetlobne danosti, saj je mogoče doseči neverjetne svetlobne učinke.
Morda pa si vseeno rečemo, da je v domačem okolju drugače. Ampak kako prostore doma osvetliti ponoči, da v svojem bivalnem okolju dosežemo zadostno in zanimivo osvetlitev, tako da je pravi odraz našega doma, počutja in našega sloga? Ali znamo razumeti prostor, njegove danosti, tudi prednosti in slabosti? Oboje lahko namreč izkoristimo sebi v prid; prednosti poudarimo, slabosti s pravilno svetlobo prikrijemo ali celo spremenimo v zanimivost.
Načeloma naj bi bil prostor zvečer tako svetel kot podnevi, da v njem lahko delamo isto, kar delamo podnevi. V resnici pa vemo, da temu ni tako. Zvečer želimo prostoru dodati neko novo dimenzijo. Najprej želimo dovolj svetlobe, brez mračnosti, iščemo mesta za poudarke, svetlobne učinke po eni strani, po drugi strani pa vemo, da želimo nekje močno svetlobo za delo, drugje pa umirjeno ambientalno svetlobo za počitek in sproščanje.
Torej bi lahko rekli, da je svetloba tudi dekoracija? Seveda. Dekoracija v smislu ponavljajočih se svetlobnih vzorcev, ki nastajajo na stenah, ko skozi perforiran senčnik pada vzorčasta svetloba v prostor. Pa takrat, ko je strop podoben zvezdnemu nebu ali ob robu stropa prikrit vir usmerja svetlobo preko vsega stropa, ta pa posreduje svetlobo naprej v prostor. In ne nazadnje, ko zasije kristalen lestenec in nas podnevi razveseljuje lep senčnik. Svetloba je del prostora, del opreme in če hočete, tudi del dekoracije.
Prav zato je izbira in postavitev svetlobnih virov, svetlobnih potez, linij in poudarkov še kako pomembna. V temačnem prostoru se ne počutimo prijetno, v presvetljenem prostoru pa se po drugi strani počutimo razgaljene in nemirne. Dejansko se da prostore, ki ne funkcionirajo dobro ali pa se v njih neprijetno počutimo, s pravilno razsvetljavo spremeniti.
Izberimo tudi pravo barvo svetlobnih virov za želeno barvo svetlobe in reprodukcijo barv. Reprodukcija barv je v opremi pomembna, še posebej, kadar izbiramo odtenke tkanin, oblog, materialov in samo z nepravilno izbrano barvo svetlobe dosežemo razočaranje. Preveč rumenkasta in preslaba svetloba povzroča slabo reprodukcijo barv, hladnejša svetloba je za to boljša. Čim višja je namreč temperatura svetlobe, bolj je podobna sončni svetlobi npr. izberemo žarnico s 6500 stopinj Kelvina). Nižje temperature svetlobe so rumenkaste, reprodukcija barv je slabša (npr. 3000 K). Delovno storilnost izboljšajo hladnejši odtenki svetlobe, za umirjeno razpoloženje je boljša topla svetloba.
O svetlobi več še drugič.