Predelava predalnika

Kako hitro smo se navadili, da zavržemo staro opremo, ne da bi posebej razmišljali ali jo lahko še kako uporabimo. Ne pomislimo, da bi s preprosto predelavo stari opremi vdihnili novo dušo in ji s tem dali možnost, da nas v novi preobleki in morda novih funkciji spremlja še nekaj časa. Oprema se seveda postara, uniči, je razmajana in je ne potrebujemo take, kot je. Tudi naveličamo se je, prav gotovo. Opažam pa, da nam pri opremljanju manjka domišljije in tudi humorja. Lažje je izbrati v katalogih, naročiti opremo po meri in vse do popolnosti umestiti v stanovanje. Ampak kje so tisti kosi, ki nas določajo, s katerimi se lahko identificiramo, ki lahko ločijo naše uniformirano stanovanje od sosedovega? Kam smo pospravili vse tiste kose, ki so predstavljali lepe spomine na otroštvo, morda na stare starše, na čase, ki so minili, pravzaprav kar koli, kar res predstavlja samo nas?
Preveč se bojimo, da ne bi ustrezali kriterijem pričakovanega. V očeh sorodnikov, prijateljev, sosedov želimo biti pametni, premožni, svetovljanski in nikakor ne kmečki, boemski, odbiti ali pišmeuhovski.

Iz odpisanih skodel s svilnato trpežno površino, ki so jo brusila desetletja ostrih zim in dežja in predstavljajo lepe spomine, se je moralo nekaj uporabnega ustvariti, da bodo lahko še leta spominjale na nekdanje čase in uporabo. Zraven pa se je končno spravil s poti star, razmajan predalnik iz pisarne. Ampak to je bil predalnik s predali iz lepe vezane plošče in masivne končnice, z zanimivimi jeklenimi ročaji, kakršnih nihče ne dela več. Ohišje predalnika je šlo na smetišče, predale pa sem obračala in premišljevala.

In tako je spodnji predal dobil štiri kolesa in na zadnji stranici dva kratka klavirska tečaja, zgornji predal pa sem obrnila okrog, ga pritrdila na tečaja in dobila škatlo na kolesih s pokrovom. Skodle pa so postale z vso patino vred obloga, ki je skrila stranske žebove predalov. Pokrile so zabojček okrog in okrog, le sprednji stranici predalov sta rahlo obrušeni ostali v prvotni podobi.

Za kaj bo ta zabojček: za revije, odejo, blazino, drobnjarije.

Kje bo: kjerkoli.

Kaj smo potrebovali:
2 predala
10 čimbolj ravnih starih skodel
4 kolesa (360 stopinjska)
2 kratka klavirska tečaja
1 pest lesnih vijakov 30 do 40 mm
1 pest žebljev 30 mm
16 vijakov s podložkami in maticami 15 mm
vrtalka s tankim svedrom
kladivo
ročna žaga
brusni papir